Tudi jadranje se lahko zgodi enkrat prvič

In že prvič se lahko preprosto zaljubiš v jadranje. Spomnim se, ko sem za dopust šla prvi na jadranje. Morem reči da sem imela kar problem, saj sploh nisem imela nobenih primernih oblačil ali obutve za jadrnico. Zato je bilo jadranje zame res pravi podvig saj sem morala zbrati vso primerno opremo. Povedali so mi, da v japonkah ne morem skakati po jadrnici, in da je dobro da imam neke jadralne čevlje, oziroma takšne, ki nimajo črnega podplata, da nebi delala ris po barki, in da mi ne bo drselo ko bom hodila pa jadrnici. Prav tako sem si morala omisliti neko bolj športno vetrovko in pa omislila sem si še en trak za glavo, ki sem ga sicer potrebovala že tako ali drugače.

Tako sem počasi nabirala vse stvari na kup, ter ko sem zložila vse cunje na posteljo, sem jih polovico pospravila nazaj v omaro, saj sem si nabrala malce preveč stvari za en teden jadranja. Končno se je bližal dan D, ki sem ga res nestrpno pričakovala, saj sem se takšnega dopusta, kot je jadranje, zelo veselila. Sicer priznam, da me je bilo malce strah ampak sem vedela, da imamo dobrega skiperja, in da tudi družba s katero sem šla, že kar nekaj časa jadrajo. Tako sem v teh sedmih dneh jadranje res vzljubila in se navdušila z njim, da sem se odločila da bi se tudi sama naučila jadrati, tako bolj za prav, saj sem na trenutnem dopustu raje pustila zadevo profesionalcem. Še posebej pa prvi dan. Naslednji dan, sem že pridržala kakšen štrik, na vsake toliko časa, pa me je kdo naučil naredit kakšen vozel. Mislim da so bili vsi ful veseli saj so mi lahko z navdušenjem razlagali vsa ta pomorska pravila, ki pridejo zelo prav tudi če greš samo na jadranje, ne glede na to ali si ti skiper ali pa le de posadke. Za piko na i, pa še morje doda svojo moč.