Kakšna bi morala biti uravnotežena pasja prehrana za našega kosmatinca
Zelo pomembna je uravnotežena pasja prehrana, ne glede na to, kakšne pasme psa imamo. Res ni pomembno kakšne velikosti je pes, ali pa tudi koliko je star. Zato vsi tisti miti, da lahko večji pes poje več nezdrave hrane – ne obstajajo, saj tudi zanj je pasja prehrana zelo pomembna. No, konec koncev, se pa tudi ljudje kdaj ali pa kar veliko kdaj pregrešimo. Če želimo da bo za našega kosmatinca pasja prehrana dobro uravnotežena moremo upoštevati, da bo naš pes dobil vse potrebne hranilne snovi in pa v pravilnih razmerjih. Saj mu takšna pasja prehrana omogoča, da ima sijočo dlako, se dobro počuti, je zdrav in aktiven. Kot pri nas ljudeh, je tudi pasja prehrana sestavljena iz beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob in vitaminov in mineralov.
Zdaj, katera so pravilna razmerja, je res odvisno od velikosti in starosti psa, in pa tudi njegove aktivnosti. Za beljakovine, je dobro da jih sestavlja nekje ena četrtina obroka. Med tem ko pa maščobe in kalorije pa čim manj. Vsaj za pol manj kot beljakovin. Ogljikovi hidrati,, so ponavadi tisti, ki pri veliki večini sestavljao velik delež, ki je v celoti pasja prehrana. To količino moremo prilagajati glede na aktivnosti psa. Saj so lahko v istem razmerju kot beljakovine, ali pa za tiste zelo aktivne pse, morda celo več kot polovica obroka. Z vlakninami pa psu omogočimo boljšo prebavo in tako preprečimo morebitno zaprtje. Pri mladičkih je dobro, da dajemo vlaknine zelo malo, med tem ko pa odraslemu psu, je dobro da pasja prehrana predstavlja kar večji delež obroka. Pri starejših psih, pa se lahko vnos še bolj poveča, saj se tej soočajo z prebavnimi težavami. Glede vnosa vitaminov in mineralov pa jih že pripravljena pasja prehrana v veliki meri že vsebuje uravnotežene količine, zato je to še posebej izziv za tiste, ki pripravljajo svojemu kosmatincu obrok sami.
Splošno gledano, pa sledijo smernicam, ki so podobne kot pri ljudeh, le da so prilagojene pasjim potrebam. Zato je dobro da je pasja prehrana prilagojena posameznemu psu, če pa s mo v dvomih je najbolje, da se posvetujemo z veterinarjem.