Oznaka: zunanja senčila

Novost na tržišču, zunanja senčila na električni pogon

Posel z žaluzijami je dobro cvetel, pokrili smo že celotno našo pokrajino in še širše.

Je pa počasi začelo zmanjkovati dela, novih montaž mislim, servisiranja že obstoječih žaluzij je bilo še vedno dovolj. Pa so šefi staknili glave, kaj narediti, da bo delo spet steklo na polno, da bo dovolj dela za obe terenske ekipe in serviserje. Med tem časom sem postal vodja terenskih ekip, tako, da so šefi želeli slišati tudi moje mnenje in predloge kako povečati prodajo. Moj predlog so bila zunanja senčila. Ko sem hodil po tujini, sem opazil, da so na novo zgrajenih hišah in stanovanjskih blokih na zunanji strani oken montirana zunanja senčila. Kar nekaj krat sem se ustavil in pobliže pogledal zadevo. V bistvu čisto enak sistem montaže in upravljanja z njimi kot pri notranjih žaluzijah. Samo lamele so debelejše in trpežnejše od notranjih. Predlog je bil šefom zelo všeč.

Novost na tržišču, zunanja senčila na električni pogon

Že naslednji dan so naročili stroj, ki bo izdeloval zunanja senčila. Čakalna doba je dva meseca, med tem časom pa me pošljejo na izobraževanje k proizvajalcu teh strojev. Da do potankosti spoznam izdelavo in vse podrobnosti glede montaže. Učil sem se tudi na terenu. Šefu sporočim kakšno orodje bo potrebno še nabaviti, da bo montaža tekla nemoteno. In revolucija se nadaljuje. Z menoj na čelu. Že takoj v prvem mesecu smo imeli naročil za pol leta naprej. Pa smo naredili še nadgradnjo, zunanja senčila na električni pogon, na stikalo ali daljinca, pa še senzorji za močen veter in sonce so bili opcija. Delo zagotovljeno za vsaj naslednji dve leti. Konkurenca je zaspala, tako, da smo pobrali večji del zaslužka. In pride mamljiva ponudba prijatelja. Ponuja se mi služba zastopnika za kavo za naš konec države. Brez razmišljanja sprejmem, saj po mojem mnenju moraš službo zamenjati, ko si na višku moči.

Tako se podam v novo službo, novim zmagam in dogodivščinam nasproti. Zunanja senčila so zdaj že preteklost.

Prisrčne rolete pri mojem dedku

Veliko je v Sloveniji lepih hiš, še posebej pa so lepe te starejše, če se seveda vzdržujejo, so nekaj posebnega, majhna okna, še tiste stare zunanje rolete, po navadi so te hiške pritlične, majhne. Vedno, ko se peljem po Sloveniji rada gledam te hiške in prav takšno ima tudi moj dedek. 

On je tako srčen človek, vse na svetu bi ti dal, živi sam, je skromen in tako pravi, da je njemu najlepši dan tisti, ko ga nič ne boli. Tako se pri njemu vsak dan začne tako, da prvo dvigne rolete, ki jih zvečer spustil, da skozi okno posije sonce. Kajti zvečer, ko gleda televizijo vedno spusti rolete in že jaz poznam ta običaj in ta zvok, ko se rolete spuščajo.

Zelo rada se pripeljem k njemu, kadar koli najdem čas, saj veste, kako je z časom, bolj si ga želiš, manj ga imaš. Pa vseeno ga najdem vedno, da ga obiščem saj enkrat na teden, mene je najbolj vesel, v njegovem srcu sem na prvem mestu, sama ne vem zakaj sem si to prislužila, a tako je. Če sem pri njemu zvečer, se včasih sama spomnim in mu dam dol rolete, da njemu ni potrebno. 

Ne vidi rad, da ima zvečer luč in da bi ga nekdo gledal skozi okno, ker je hiša pritlična, se seveda vidi. Tako spusti rolete tako v kuhinji, kot tudi v dnevni sobi, čisto vsak večer, če jih ne bi spustil bi mislila, da je nekaj narobe z njim. Tako je navadil tudi mene na ta zvok, ko se rolete spuščajo. Če kdaj prespim pri njemu in ga ne slišim, ko se zbudi, pa sigurno slišim, ko dvigne rolete, tako se z tem zvokom prebudim v nov dan. Navadila sem se in prav prijetno se počutim, da ima moj dedek tako konstanten ritual. Če bi bile ene moderne rolete, tega sigurno ne bi opazila.