Slušni aparat je babici povrnil sluh

Moja babica je bila od nekdaj polna življenja, zelo zgovorna, glasna, polna smeha in tako dalje. Tako je bila oseba, ki se je vedno najraje pogovarjala. Nekaj časa nazaj, oziroma kakšno dobro leto nazaj pa sem opazil, da se je veliko reči spremenilo. Kar naenkrat se ni več želela toliko pogovarjati, če pa se je, je večinoma odkimavala. To mi je bilo čisto čudno in kar nekaj časa sploh nisem vedel, kaj je narobe. 

Tedaj pa sem začel opažati, da ko sem jo včasih poklical, sploh ni odreagirala. Prav tako je izgledala malo zmedena med pogovori. Zaradi tega sem se en dan usedel z njo za mizo, ter jo vprašal o stanju njenega sluha in če je že odšla na kakšen pregled. Rekel sem ji namreč, da bi ji lahko verjetno kakšen slušni aparat močno pomagal. 

O temu pa ni želela niti slišati. Res jo je bilo namreč strah raznih pregledov ter tudi ni imela tistega zaupanja do zdravstva. A kljub temu sem jo kar nekaj časa prepričeval, dokler se ni končno vdala in rekla, da se bo res odpravila na pregled. Na tega sva se odpravila skupaj, nakar je ugotovila, da se je njen sluh konkretno poslabšal. Zaradi tega je bil potreben slušni aparat, oziroma se ni dalo narediti nič drugega. To jo je na začetku precej prestrašilo, a po nekaj pomirjajočih besed, ga je le sprejela. Zdravnik je nato povedal, kako mora paziti na slušni aparat. Takrat sem prav videl, da ga babica ni kaj preveč poslušala, ampak sem ga na srečo jaz, tako da sem ji lahko nato doma vse razložil.

No tako je končno začela nositi tisti aparat, katerega se je na začetku tako otepala. Končno je tudi ugotovila, da se ji bo življenje konkretno spremenilo na bolje, ko bo lahko spet vse slišala dobro in jasno.