Placeholder Image 1

Step 1 - Theme Options

To begin customizing your site go to Appearance -> Customizer and select Theme Options. Here's you'll find custom options to help build your site.

Placeholder Image 2

Step 2 - Setup Slider

To add a slider go to Theme Options -> Homepage and choose page slider. The slider will use the page title, excerpt and featured image for the slides.

Placeholder Image 3

Step 3 - Create Homepage

To add featured content go to Theme Options -> Homepage (Featured) and turn the switch on then add the content you want for each section.

Na počitnicah sta si otroka izbrala otroške ure

Pri nas imamo vedno pestro, ko se začnejo počitnice, drugače imamo edinčka, vendar na počitnice k nam pride vedno hčerka od moža, ki je leto dni starejša od mojega sina. Vsake počitnice so razred zase, tokrat smo šli gledat otroške ure, ker sta oba zaključila razred z odličnim uspehom. Z možem sva se pogovarjala, kaj bi jima kupila, katera bi bila tista igrača, ki bi oba razveselila. Ko sva se tako pogovarjala, sva prišla na idejo, da bi bil čas za otroške ure, sigurno bi jih bila oba vesela.

Ko sva jima povedala, da bi lahko šli gledat otroške ure in bi to bilo darilo, ki bi ga kupila midva, ker sta bila v šoli tako pridna. Oba sta bila presrečna, tako smo se usedli v avto in šli. Včasih, ko tako premišljujem, sem spoznala, da z možem vedno kaj lepega kupiva in tako razveseliva otroke, ni čudno, da sta tako rada skupaj, saj se jima vedno dogaja nekaj lepega.

Ko smo prišli v trgovino, so na polici bile razstavljene otroške ure, dovolila sva, da si jih izbereta sama. Čeprav sta bila takšna prijatelja, pa je imel vsak čisto svoj okus, tako da sva vedela, da si bosta izbrala čisto drugačne otroške ure, ki si ne bodo čisto nič podobne. In tako je tudi bilo. Izbrala sta si lepe otroške ure, vsak svojo barvo, sin modro in njegova sestrična roza. Seveda, pričakovano.

Prodajalka ju je vprašala, ali želita imeti že sedaj otroške ure na roki. Seveda sta želela, tako jima je vsakemu posebej prilagodila pasove in namestila ure na roke. Kako sta bila srečna, prav videti je bilo v njihovih očeh. Tako sva tokrat kupila otroške ure namesto igrač in mislim, da je to bila fantastična ideja.

Moja vsakodnevna jutranja nega obraza

Vsako jutro si vzamem čas zase, tako mi je še posebej pomembna nega obraza, ker prihajam v leta, ko se moja koža stara. Nikakor nočem, da bom na hitro dobila veliko gub, tako sem res pozorna, katere kreme kupujem in kako skrbim za kožo na obrazu. Ne bom rekla, da ne zapravim veliko za razne kreme, ker zapravim. Preden sem sploh ugotovila, katere kreme meni odgovarjajo in kakšen način nege obraze, je minilo kar nekaj časa, da sem se lovila.

Moja jutranja nega obraza:

Najprej si obraz umijem s toplo vodo, ker zjutraj mi res ne paše, da bi si prvo obraz umila z mrzlo vodo, nato si umijem zobe, in tako si obraz zmasiram s čistilno penico. Včasih vzamem tudi krtačko za obraz in s krožnimi gibi masiram obraz. Nato se moja nega obraza nadaljuje tako, da si obraz namažem z malo olja, nadaljujem z vlažilno kremo, ker zvečer uporabim hranilno in tako sem končala s svojo jutranjo rutino. Ne kompliciram preveč, ker se spominjam, da sem včasih bolj čistila samo kožo in dajala več na kožo raznih krem, pa je moja koža bila slabša.

To počnem vsako jutro, je pa res, da si maske za obraz tudi dajem občasno zjutraj, kajti večerna nega obraza mi res ne gre. Zvečer jaz ne posvečam velike pozornosti koži, ker grem v kopalnico vedno takrat, ko sem že zaspana, tako da si takrat obraz umijem in namažem z le s hranljivo kremo.

Vsaka ženska ima svoj način, kako poteka njena nega obraza, kajti dobro je poznati svojo kožo in na podlagi tega kupovati kreme. Saj enkrat tako obiščite kozmetičarko, da vam pove, kakšen tip kože imate, da bo vaša nega obraza doma pravilna. Če ne, lahko naredite več škode, kot koristi, ker se boste mazale z negovalnimi kremami, ki niso za vaš tip kože, tega pa verjetno ne želite.

 

Madeži vsepovsod, naročila sem parni čistilec

Vsaka ženska ima svoj način čiščenja, nekatere čistijo konec tedna, druge v ponedeljkih, tretje pa kar sproti čez cel teden. No, jaz sem tista, ki rada čistim sprosti, ker se mi ne ljubi čistiti zelo prašnega ali zelo umazanega stanovanja. Tako si raje vzamem vsak dan eno uro in imam vedno čisto stanovanje. Opazila pa sem, da je nekje umazanija trdovratna, tako kot v kopalnici ali kuhinji. Le redko se zgodi, da so v kopalnici vedno čiste pipe in umivalniki. Ista situacija je v kuhinji, kar se tiče korita in kuhalne plošče. 

Najbolj je zoprno pri kuhalni plošči, ker se nabira maščoba okoli plošče, po ploščicah, po napi, tako da moraš res redno čistiti in imeti prava čistila s katerimi lahko čistiš maščobo. Čisto po naključju, sem en dan videla parni čistilec, s katerim lepo očistiš madeže. Seveda sem si ga zaželela, prav zaradi kopalniških ploščic in kuhinjske nape. Ker je bil v akciji, sem ga naročila. Nikoli še nisem tako na hitro preko spleta naročila stvari, a parni čistilec me je prepričal. Tako, da sem komaj čakala, da ga dobim. 

Ko je prišel po pošti, sem ga isti dan preizkusila. Moram povedati, da sem bila pozitivno presenečena, ker je lepo očistil umazanijo, me je pa negativno presenetil, ker je hitro nehal delati. Potem sem ugotovila, da voda res ne traja dolgo, tako da na to moraš misliti prej. Nič tako strašnega, defitivno pa bi jaz naredila večjo zalogo vode, ker to res hitro porabiš. Drugače pa je imeti doma parni čistilec luksuz, da si olajšaš vsakodnevno delo.

Šel sem na slap Boka na prvi dan v novem letu

Saj veste, kako pravijo, kar počneš na prvi dan v letu, potem počneš celo leto. Tako sem se odločil, da dneva ne bom preležal, ampak bom šel v hribe, padel je slap Boka, to pa zato, ker še nikoli nisem bil tam, drugi pa so mi povedali, da je zelo lepo. Ker smo tokrat imeli omejitve zaradi korone, sem šel spat in sem se zjutraj prebudil v novo leto. Tako sem bil naspan in se mi ni bilo naporno peljati v Bovec. Tam sem parkiral avto, kar nekaj kilometrov prej, ko bi lahko, ker sem želel veliko hoditi. 

Ne bom rekel, da se nisem veselil, da bom videl slap Boka, a sem se veselil tudi same poti. Komaj sem čakal, da bom hodil 4 do 5 ur. To je moj užitek, ker je bil še sneg, sem toliko bolj užival. Sijalo je sonce in res je bilo noro lepo. Ogledoval sem si okolico, videl polno lepih stvari, narava je v zimskem času res lepa, pa še ta sneg. Ko se je pokazal slap Boka, sem videl, zakaj ga ljudje hvalijo, res je lep slap. 

Nisem bil dolgo pri slapu, nekaj sem popil in na hitro pojedel in že sem šel nazaj. Hojo za nazaj sem imel hitrejšo, pa se tega nisem zavedal, ker sem se parkrat ustavil in si ogledoval okolico ampak sem vseeno prišel nazaj do avta prej, kot pa prej ko sem šel gor. Tako sem na 1.1. videl slap Boka, to bo moj spomin za celo leto, da se bom večkrat odločil, da grem v hribe, to sem si obljubil, zato sem tudi 1.1. šel na slap Boka, ker sem začel začeti leto drugače. Letošnje leto sem kar precej lenaril in se tudi zredil, sedaj pa je nastopilo leto hoje in hujšanja. Če bo potrebno bom pa večkrat hodil na slap Boka, ki je ravno dovolj dolg pohod, kjer uživam in se tudi dobro razgibam.

Šel sem v Casino, ker sem hotel pozabiti na vse

Človek pride včasih v obdobje, ko mu nič ne gre. Takrat vsak odreagira drugače, jaz takrat ne potrebujem okoli sebe ljudi, ki bi mi pametovali, jaz sem takrat najrajši sam. Tako sem v petek zvečer polno glavo skrbi, ki se niso in niso nehale, bil sem sam doma in vedel sem, da potrebujem sprostitev, na misel, mi je prišel Casino, ker za družbo nisem bil.

Po celem tednu ljudi, ki so mi neprestano govorili, kaj moram početi, sem potreboval mir, a očitno je bil ta mir doma preveč, ker se moje misli nikakor niso umirile, tako sem se odločil za Casino, ker sem vedel, da bo tam glasba, igralni avtomati in nihče me ne bo nerviral, z nikomer se ne bom rabil pogovarjati, bo pa ravno dovolj, da se bom zamotil. Priznam, da sem se z težavo oblekel, prav prisilit sem se mogel, a vedel sem, da če ostanem doma, ne bom popolnoma nič spal, ker ne bom mogel. Tako je za moje živce bilo veliko boljše, da sem šel ven.

Šel sem v najbližji Casino, ker živim v velikem mestu, bi lahko šel v štiri Casinoje, vendar moj najbližji je bil tudi največji, tako da se ljudje v njemu porazgubijo, kar je meni seveda odgovarjalo, da nisem imel ob sebi, ko sem igral niti enega človeka. Po prvi spiti pijači sem se počutil že boljše, začel sem igrati in takoj so minile 4 ure. Ko me je premagala utrujenost sem poklical taksi in odšel domov. Doma pa sem padel v posteljo in zaspal do jutra. Kako dobro sem se počutil zjutraj, ker me je Casino rešil težkih misli in premišljevanja v postelji. To si bom zapomnil za drugič, kajti vedno, ko bom imel te dneve, bo Casino moja rešitev, da saj malo pozabim na srbi in probleme.

Prisrčne rolete pri mojem dedku

Veliko je v Sloveniji lepih hiš, še posebej pa so lepe te starejše, če se seveda vzdržujejo, so nekaj posebnega, majhna okna, še tiste stare zunanje rolete, po navadi so te hiške pritlične, majhne. Vedno, ko se peljem po Sloveniji rada gledam te hiške in prav takšno ima tudi moj dedek. 

On je tako srčen človek, vse na svetu bi ti dal, živi sam, je skromen in tako pravi, da je njemu najlepši dan tisti, ko ga nič ne boli. Tako se pri njemu vsak dan začne tako, da prvo dvigne rolete, ki jih zvečer spustil, da skozi okno posije sonce. Kajti zvečer, ko gleda televizijo vedno spusti rolete in že jaz poznam ta običaj in ta zvok, ko se rolete spuščajo.

Zelo rada se pripeljem k njemu, kadar koli najdem čas, saj veste, kako je z časom, bolj si ga želiš, manj ga imaš. Pa vseeno ga najdem vedno, da ga obiščem saj enkrat na teden, mene je najbolj vesel, v njegovem srcu sem na prvem mestu, sama ne vem zakaj sem si to prislužila, a tako je. Če sem pri njemu zvečer, se včasih sama spomnim in mu dam dol rolete, da njemu ni potrebno. 

Ne vidi rad, da ima zvečer luč in da bi ga nekdo gledal skozi okno, ker je hiša pritlična, se seveda vidi. Tako spusti rolete tako v kuhinji, kot tudi v dnevni sobi, čisto vsak večer, če jih ne bi spustil bi mislila, da je nekaj narobe z njim. Tako je navadil tudi mene na ta zvok, ko se rolete spuščajo. Če kdaj prespim pri njemu in ga ne slišim, ko se zbudi, pa sigurno slišim, ko dvigne rolete, tako se z tem zvokom prebudim v nov dan. Navadila sem se in prav prijetno se počutim, da ima moj dedek tako konstanten ritual. Če bi bile ene moderne rolete, tega sigurno ne bi opazila. 

Gledala sem oddajo na TV in spoznal, kaj je brizganje plastike

Ali poznate občutek, ko preprosto ne veste kaj  bi gledali. Ne bi si mislia, da bom danes spoznala kaj je brizganje plastike. Zelo pogosto gledam oddajo How it’s made, ki jo mislim da gledam na Discovery Chanelu ali pa na History programu. Skratka danes sem ugotovila kaj je to brizganje plastike.

Ko nekdo omeni brizganje plastike, si verjetno tud vi mislite, da govorimo o klasičnem brizganju, torej nekdo segreje plastiko do trenutka, ko ta postane zelo zelo vroča, nato vzame brizgo jo napolni z to stopljeno plastiko in brizgne. No lahko bi rekli da je brizganje plastike proces, ki je zelo podoben temu kar sem zdaj opisala.

Toda to ni nič narejeno ročno. Kot sem videla v teh oddajah je brizganje plastike avtomatični proces, ki se zgodi na tekoči liniji v nekem trenutku, ko je potrebno izdelati na tisoče izdelkov iz plastike, ki jih stranka potrebuje.

Le vzamemo za primer ohišje za telefon. Verjetno jih vsi poznate, torej to so ti plastični pokrovčki, ki jih namestite na zadnji del vašega telefona, da v primeru padca zaščiti vaš telefon. No ta pokrovček je narejen iz plastike in proces, da nekdo pride do tega pokrovčka, oziroma coverja, je takšen, da mora najprej poskrbeti za design in kalup. Ko je kalup narejen se pripravi ustrezno orodje, ki se ga namesti na orodje za brizganje plastike, In potem začne mašina delovati. Na eni strani  se pripravi taljena plastika oziroma ta plastična zmes, na drugi pa stroj brizgne plastiko v ta kalup, ki se nato ohladi in ven pride prečudovit okvir – cover za telefon.

Seveda proces ni tako enostaven, kot sem zdaj opisala, saj je to kar sem zgoraj opisal preprost opis tistega kar sem videla na oddaji. In eno je potrebno priznati. Te oddaje How it’s made so resnično kvalitetno narejene saj te povlečejo, da gledaš in gledaš, ne glede na to kaj želijo predstaviti. Pa četudi brizganje plastike.

 

Žlebovi in materiali za izdelavo

Ni lepšega občutka, ko sta hiša in njena okolica lepo urejeni, streha, fasada, cvetlični nasadi, škarpe, sadno drevje, vse to opazimo na prvo oko. Vendar nikoli ne opazimo kakšni so žlebovi hiše, vrtnih ut in ostalih pomožnih objektov, saj so zelo neopazni, pa vendarle imajo zelo pomembno vlogo. Ne glede na način izvedbe streh so žlebovi nujni, saj imajo nalogo odteka deževnic, ki se stekajo iz streh.

Materiali iz katerih so žlebovi izdelani:

  • Plastika
  • Baker
  • Aluminij
  • Pločevina

Osnovna razlika med izvedbami žlebov po materialih je predvsem v ceni in načinu obdelave. Tako med najugodnejše sodijo plastični žlebovi, saj je postopek izdelave v primerjavi z ostalimi najcenejši, so ekonomični in njihova namestitev je zelo enostavna. Imajo tudi nekatere slabosti, saj zaradi temperaturnih in vremenskih vplivov plastika s časom razpoka, tako da nimajo dolge življenjske dobe, ravno tako ni možno izbirati barvnih odtenkov, saj se pri izdelavi plastičnih žlebov, barvilo dodaja pri postopku vlivanja plastike. Najpogosteje jih uporabljamo pri brunaricah ali pomožnih objektih, redkeje za stanovanjske objekte.

Najobstojnejši in najkvalitetnejši med omenjenimi, so bakreni žlebovi, ki imajo najdaljšo življenjsko dobo. Imajo svojo tipično rdečkasto barvo, ki z leti potemnijo oziroma dobijo zeleni barvni sloj, ki pa mnogim ni všeč, zato se odločajo za premaze, ki prikrije to edinstveno lastnost bakra. Je pa res, da so med omenjenimi  cenovno najdražji kar na dolgi rok, upraviči njihovo kvaliteto.

Pločevinasti žlebovi so najpogosteje uporabljeni v praksi, saj so v prvi vrsti cenejši od bakrenih, možno jih je prebarvati v želeno barvo, edina pomanjkljivost je ta, da radi oksidirajo in rjavijo, zato je redna zaščita z barvanjem nujna.

V zadnjih nekaj letih postajajo zelo priljubljeni aluminijasti žlebovi, saj so zelo trpežni, se ne zvijejo tudi pod vplivom teže, možno jih je barvno kombinirati  z barvo strehe, fasade in okenskih okvirjev. Izmed omenjenih sodijo v srednji cenovni razred.

 

Polaganje parketa nam je naredil najbližji sosed

Včasih ne veš, če si se prav odločil, ker si dal delo znancu, prijatelju ali sosedu, tako sem jaz dal polaganje parketa preko sosedu in na koncu mi je bilo še kako žal. Kajti ta naš sosed se je izkazal za zelo neresnega. Vsak dan bi on klepetal, kako je sposoben in kako vsi drugi niso, ko pa je imel preko polaganje parketa pri meni, se ni prav nič izkazal.

Tisti dan, ko sva bila dogovorjena se je prišel opravičit, da še ne more delati, ker mora nekje drugje dokončati delo. Sprva sem razumel, ko pa je spet prišel dan, ko bi mogel začeti in ga ni bilo, pa sem bil že jezen in mu to tudi povedal, da si želim, da zdaj počasi že pride naredit polaganje parketa, ker drugače bom prisiljen poiskati drugega. Obljubil mi je, da bo prišel naslednji dan, pa ga seveda ni bilo. Nisem ga več klical, ampak sem prosil drugega, ki pa je prišel takoj naslednji dan. Čakal sem, kdaj bi prišel delat moj sosed in minilo je natanko 5 dni, d ase je prikazal ,da pa bi sedaj on začel delati polaganje parketa, ker prej res ni utegnil. Ko je videl, da polaganje parketa že nekdo dela, je povesil nos in odšel. 

No, to ti je sosedski odnos, ko hočeš dobro sosedu, potem te on prinese okoli in na koncu je on jezen nate. Tako sem jaz izgubil soseda, od takrat naprej me ne pozdravi več, kot da sem jaz za vse kriv, jaz pa sem hotel le dobro. No, polaganje parketa je bilo končano v treh dneh, ne vem kdaj bi bilo, če bi čakal na soseda. Ko sem to povedal nekomu, ki ga pozna, pa me je opozoril ,da možakar nikoli ne drži besede in da bi polaganje parketa pri njemu sigurno trajalo enkrat dlje, ker vedno nabira ure, da kasneje lahko računa več. Sam sem izgubil soseda, dobil pa dobro in hitro položen parket.

 

Pokljuka, destinacija, ki jo bomo obiskali v bližnji prihodnosti

Letos smo se odločili, da bomo obiskali čim več hribov in spoznali predvsem gorenjsko. Tako je padla prva destinacija Pokljuka, komaj smo čakali na te pohode, ker si do zdaj dobesedno nismo mogli privoščiti, sedaj pa smo prišli na zeleno vejo in imamo to možnost, da si lahko kaj privoščimo.

Takoj, ko se bo končala šola, torej prvi prosti vikend bo Pokljuka naša destinacija. Tako so otroci imeli kaj za odštevat dneve, vsak dan so točno vedeli, koliko dni je še do konca šole. Lepo jih je bilo gledati, kako so navdušeni, da bomo šli končno na izlet in da se ne bomo isti dan vrnili. Prvič smo si rezervirali nočišče, Pokljuka je res idealna za naše prve skupne pohode po naravi. Ker še sama nisem bila na Pokljuki, sem si malo pogledala preko spleta in bilo je videti prav lepo. Tudi prijateljice, ko sem jim povedala, da je Pokljuka moj dopust, so mi povedale same lepe stvari.

Kmalu je prišel ta dan in odpravili smo se, jaz sem v zemljevid na telefonu odtipkala Pokljuka in tako smo začeli vožnjo in točno vedeli čas prihoda. Otroka sta bila v pričakovanju, komaj sta čakala, da vidita nove kraje, jaz z možem pa sem komaj čakala naravo in ta gorenjski zrak, saj sem vedela, da se bom počutila enkratno. Prišli smo točno po uri in narava nas je vse presenetila. Kar nekaj časa smo hodili zunaj, predenj smo se šli prijavit v hotel. Bilo je prekrasno vreme in nismo želeli zamuditi teh sončnih žarkov, na koncu smo se usedli v travo in pojedli majhno malico, ki smo jo vzeli z seboj. Lahko samo rečem, da je Pokljuka res lepa, narava te osvoji, očara v vsej svoji lepoti. Svež zrak ti pride do pljuč, vsi smo se počutili dobro in vedeli smo, da Pokljuka ne bo zadnjič nas obisk in da se bomo še vrnili sem.